APDEJT.si

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je sprejel mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za končanje vojne v Gazi. Trump se je Netanjahuju zahvalil za sprejetje načrta, ki naj bi bil rezultat pogovorov z ameriškimi zavezniki na Bližnjem vzhodu. ZDA in Izrael sta pozvala Hamas, naj sprejme načrt.

Proevropska stranka Akcija in solidarnost (PAS), pod vodstvom predsednice Maie Sandu, je znova osvojila večino na parlamentarnih volitvah v Moldaviji. Ta zmaga omogoča nadaljevanje s proevropskim kursom države in prizadevanja za vstop v Evropsko unijo. Rusiji naklonjena opozicija je bila na volitvah neuspešna.

Donald Trump in Benjamin Netanjahu sta predstavila načrt v 20 točkah za končanje vojne v Gazi, ki predvideva razorožitev Hamasa, demilitarizacijo Gaze ter ohranitev izraelske varnostne odgovornosti. Trump je dejal, da je Netanjahu privolil v mirovni načrt ZDA za Gazo, in se zahvalil pakistanskemu premierju in načelniku štaba za podporo. Netanjahu je tudi poudaril, da je Trump najboljši prijatelj, ki ga je Izrael kdaj imel v Beli hiši. Podpiral naj bi načrt za končanje vojne v Gazi.

Glavno letališče v Afganistanu je obstalo, saj se država sooča s posledicami izpada interneta, ki ga je uvedla talibanska vlada. Misija Združenih narodov v Afganistanu je pozvala talibansko vlado, naj nemudoma obnovi dostop do interneta in telekomunikacij po vsej državi.

Donald Trump se je sestal z Benjaminom Netanjahujem v Beli hiši, da bi razpravljala o mirovnem načrtu za Gazo. Trump je izrazil zaupanje v skorajšnjo končanje vojne v Gazi in si prizadeval doseči dogovor glede mirovnega načrta. Pričakuje se, da bo Trump pozval Netanjahuja, naj se odpove aneksiji Zahodnega brega in sprejme amnestijo za voditelje Hamasa, ki bodo odložili orožje. Minister Bezalel Smotrich pa je predstavil šest pogojev, od katerih njegova stranka ne želi odstopati v zvezi z Gazo.

Iran je usmrtil Bahmana Choubija Asla, ki ga je označil za enega najpomembnejših izraelskih vohunov. Iranske oblasti trdijo, da je Asl sodeloval z izraelsko obveščevalno službo in imel dostop do pomembnih podatkovnih baz Islamske republike.

Iranski parlament pripravlja zakon o izstopu države iz sporazuma o neširjenju jedrskega orožja (NPT) kot odziv na ponovno uvedbo sankcij Združenih narodov. Predloženi so bili različni predlogi zakonov, vendar končna odločitev še ni bila sprejeta. EU je potrdila sankcije proti Iranu.

Proevropska Stranka akcije in solidarnosti (PAS) je na parlamentarnih volitvah v Moldaviji ponovno osvojila večino, kar bo omogočilo nadaljevanje proevropskega usmerjanja države in prizadevanja za vstop v EU. Kljub močnemu vplivu Moskve je proevropska usmeritev zmagala, kar pomeni poraz za rusko usmerjeno opozicijo in Putina.

V streljanju v Mormonski cerkvi v Michiganu je umrlo najmanj štiri ljudi, več pa je bilo ranjenih. Po poročanju oblasti je strelec podtaknil požar v cerkvi. Donald Trump je dogodek označil za 'napad na kristjane' in pozval k zaustavitvi nasilja.

Proevropska stranka PAS predsednice Sandu je zmagala na parlamentarnih volitvah in obdržala večino v parlamentu kljub domnevnemu ruskemu vmešavanju. Voditelji Evropske unije so pozdravili izid volitev, ki povečujejo možnosti za vstop Moldavije v EU. Proruske stranke so napovedale proteste in izpodbijajo rezultate volitev.

Donald Trump je obljubil 'nekaj posebnega' glede Gaze, medtem ko izraelski uradniki poročajo, da ima Netanjahu zadržke glede načrta o prekinitvi ognja. Pred srečanjem Trumpa in Netanjahuja so izraelske sile napredovale. Družine izraelskih talcev so Trumpa v pismu prosile za pomoč pri doseganju dogovora o koncu vojne v Gazi, pri čemer so ga pozvale, naj 'odločno vztraja' pri vrnitvi preostalih 48 talcev.

Število smrtnih žrtev v napadu na mormonsko cerkev v Grand Blanc Townshipu v Michiganu se je povečalo na štiri. Napadalec je v cerkev vdrl z avtomobilom in odprl ogenj, preden ga je ubila policija. Trump je dejanje označil za »nov napad na kristjane«.

Proevropska stranka PAS je osvojila absolutno večino na parlamentarnih volitvah v Moldaviji z okoli 50,2 % glasov. Rusija je zavrnila obtožbe o vmešavanju v volitve.

Mednarodni paraolimpijski komite (IPC) je ukinil delno suspenzijo Rusiji in Belorusiji, kar je sprožilo ogorčen odziv Ukrajine, ki meni, da je IPC s tem izdal olimpijske vrednote. Odločitev so sprejeli na generalni skupščini v Seulu, s čimer sta državi ponovno postali polnopravni članici. Ukrajina je izrazila močno nestrinjanje s to odločitvijo.

Iran je poklical nazaj svoje veleposlanike iz Nemčije, Francije in Združenega kraljestva po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov. Iranska poteza je odziv na vnovično uvedbo sankcij ZN in obsoja vlogo Evrope pri sprožitvi mehanizma jedrskega spora.

V New Yorku so potekali množični protesti proti izraelski ofenzivi v Gazi med govorom Benjamina Netanjahuja v Združenih narodih. Stotine protestnikov se je zbralo na Times Squareu, kjer so izražali svoje nestrinjanje z izraelsko politiko. Medtem v Evropi poteka razprava o morebitni izključitvi Izraela iz UEFA zaradi vojne v Gazi. O tem naj bi odločali v začetku novembra, razprava pa se je razširila tudi na področje športa.

V Berlinu se je zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so pozivali k ustavitvi vojne med Izraelom in Hamasom. Organizatorji so protest označili za največji propalestinski shod v Nemčiji doslej. Protestniki so zahtevali sankcije proti Izraelu, priznanje Palestine in konec vojne. V Združenem kraljestvu so aretirali propalestinske aktiviste pred konferenco laburistov.

Sirijsko sodišče je izdalo nalog za aretacijo nekdanjega sirskega predsednika Bašarja al Asada zaradi dogodkov v mestu Dera leta 2011. Omenjeni dogodki so povezani z obtožbami o ubojih, mučenju in nezakonitem odvzemu prostosti.

Sirsko sodišče je izdalo nalog za aretacijo nekdanjega predsednika Bašarja al-Assada zaradi obtožb o naklepnem umoru in mučenju, ki je povzročilo smrt. Po poročanju naj bi Assad decembra pobegnil v Rusijo. Nalog za aretacijo naj bi bil izdan tudi preko Interpola.

Predsednica Kosova, Vjosa Osmani, in predsednik Albanije, Bajram Begaj, sta se ločeno srečala z bivšim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Osmani je srečanje opisala kot "dolgo in vsebinsko", medtem ko je Begaj poudaril "nezlomljivo zavezništvo" med Albanijo in ZDA. V članku yenivatan.at pa je objavljena analiza o Trumpovem odnosu do FBI in vplivu na ameriške demokratične tradicije.